Global mess:

Posledice danes. Ozračje

Lepo pozdravljeni pri novi izdaji časopisa Global mess. Danes se začne objava ujm, ki pestijo ta planet. To sem napovedal že v vseh prejšnjih člankih, ki so bili priprava na sledeče vsebine.

Zdaj pa da še omenim kaj se je kaj zgodilo v okolici. Možakar ki sem ga zadnjič omenil je bil dvoumen če ga je uspelo prepričati. Vsekakor ta časopis vsebuje veliko več naukov kot sama predstavitev. Je popolnoma zaključena in jo ima že četrtina učiteljev na naši šoli. Pri nas je bil izobešen tudi plakat na glavnem panoju hodnika. Skoraj bi pa dobil kontakt z Al Gorom. Američan ki je skoraj postal predsednik. Na žalost jim ni padlo na pamet da naj k številki ki sem jim jo poslal pripišejo še številko za čezoceanski klic. Pa drugič. Zdaj pa k temi.

 

Zgodba:

Nekega dne je živel v Arabiji princ petnajstih pomladi. Živel je udobno in bogato ter srečno življenje. Nekega dne pa mu na pamet pride misel ki si je ne da razložiti. Tako tuhta nekaj tednov in bolj ko premišljuje bolj si jo želi uresničiti. Tedaj pokliče dvorne učenjake in jim veli: "Pojdite v svet in mi skupaj zberite vse znanje sveta!", kajti zave se da tega ni uspelo še nikomur in se ga bodo po tem spominjali.

Tako čaka 20 let, kar priteče k njemu dvorni sluga: "Učenjaki so se vrnili! Zbrali so znanje v orjaško knjižnico z 100,000 knjigami vsemi po 2000 stranmi! Nedvomno dosežek brez primere." A princ mu veli: "Kaj knjižnica, ko nič ne koristi! Naj ga skupaj zberejo, da se ga bo lahko pregledalo!" in že hiti sluga povedati novico.

Tako čaka novih 20 let, kar priteče k njemu sluga:"Učenjaki so se vrnili! S sabo imajo orjaško karavano, polno knjig, ki se vleče vse od morja pa do vaše palače princ moj veliki!" A princ mu veli: "Kaj karavana! Naj cele dneve pešačim! Človek je nebi mogel odnesti na soncu! Naj se bolj potrudijo, da bo vsaj učenemu človeku umljivo!" in že hiti sluga povedati novico.

Tako čaka 20 let, kar priteče k njemu sluga:"Učenjaki so se vrnili! Zbrali so znanje v knjigo knjig! 5000 strani tam obsega! Vsekakor veličastna že od daleč!" A princ že prileten mu veli: "Kaj mi bo knjiga! Oko mi že peša! Kako naj jo berem, ko telo mi je že trudno! Naj znanje sveta še bolj stisnejo, da bo vsakemu smrtniku razumno in jasno!" in že hiti sluga povedati novico.

Čaka tako zdaj princ let 10. Telo mu gre h koncu, kar v smrtni postelji leži, k njemu učenjak prihiti. Čuti smrt, nekje tam je. Iz usmiljenja daje starcu zadnje minute, da trud bi bil poplačan. Takrat stopi po prstih k princu svojemu zdaj učenjak in mu šepne v uho: "Moj princ, moj gospodar! Uspeli smo poiskati zdaj znanje sveta in jo združiti v razumno in jasno misel, tako da dobro zdaj poslušajte!". Kralj se zgane res odpre oči, čaka da preljubi ta stavek ne presliši. In tako mu učenjak šepne: "Se rodi, trpi, umre."

Takrat smrt se zgane, kralju poide sapa, duh zapusti staro telo, poleti v nebo, večno zaznamovan.

 

Nauk te zgodbe je neverjetno jasen in prediren. Ker je precej poudarjen, da bi le ostal v spominu, ga lahko omilimo na "se rodi, živi, umre". Na splošno je rojstvo sprejeto kot sprejem med žive. Ni določeno zakaj, vendar kljub vsemu prejšnjemu razvoju ne dajemo tolikšnega pomena. Kaj je torej na rojstvu? Pravilo daleč od oči, daleč od srca? Ja, vendar je za mamo še več. Med samim razvojem je otrok celo prilagajal svoje bitje srca materinemu. Prav tako je že imel razvit sluh, tako da lahko takoj po rojstvu že zazna mamin in če je bil zraven še očetov glas. Ampak rojstvo je čas ko lahko to stvarco začutiš, si jo ogledaš in primeš. Je dokaz da je največji preizkus za njo. Glede življenja pa je tako... lepo je dokler traja. Saj je res po eni strani trpljenje, vendar je vse kar imaš. Od tebe je odvisno kako bo potekalo in kako se bo končalo. Če ste katerekoli vere, še vedno bog usmerja, na človeku pa je, če bo pot sprejel. Delamo pa grozne stvari kadar ne počnemo to kar bi morali. V Mali princ knjigi je stavek pijanca: "Pijem zato, da bi pozabil da pijem." S tem je tudi v življenju. Kolikokrat se človek včasih namerno, včasih nenamerno uničuje, da bi se kaznoval, ker se uničuje. Droge, cigareti in alkohol so samo najopaznejše stvari, ki padejo večini na pamet. V čem je pa pomen tega? Žrtvovanje za družbo. Misel, da drugi živijo glede na račun žrtvovanja je nekoliko neokusna, vendar je dokler se ne izpridi koristna. Učitelj se žrtvuje, da pride v šolo učiti učence in nato dobiti plačo. Njegova stvar je če bo zadevo naredil zabavno ali bo vse skupaj zavozil. Seveda je odvisno tudi od učencev, ki se pa odzivajo na učitelja, ki se spet odziva na njih, ki se odzivajo nanj. Zapleteno? V bistvu gre za to, da je vse skupaj povezano in ves čas se uravnava. Zato človek ki v družbi prijatelja reče: "Daj mi mir." reče popoln nesmisel, saj je prijatelj odvisen od njegovega razpoloženja. Na pogrebu nas od joka do smeha loči samo misel in nekaj kemikalij v možganih, ki jih pa premaga že slaba šala. Seveda ni vsepovsod se vesti kakorkoli primerno, vendar vedite da se bodo ljudje odzivali na vas in v kolikor boste vi nanje vplivali pozitivno, vam bodo oni verjetno odgovorili pozitivno, kar se bo sklenilo v krog, dokler ga kaj ne prekine. Še glede smrti. Smrt je lahko za nekoga odrešitev in za drugega prekletstvo. V bistvu je zadeva zamegljena, kajti ne da se določiti, kdaj je prav da je kdo umrl in kdaj ne. Koliko ima o tem izbire še nerojeni otrok, in koliko enoletno dete ki zboli za gripo in umre? Ali pa prometna nesreča. Na splošno se zadnje čase poudarja življenje. Tako zelo je dandanes modno biti živ, da se pozablja kaj življenje sploh je. In kaj je? Življenje za človeka je, ko lahko svobodno misliš, delaš in si. Ne svobodno kot brez omejitev, ampak svobodno toliko, da so tudi drugi svobodni. Vsekakor je vprašanje kaj s človekom, ki živi na vozičku in še misli, vendar ne zmore sam nič drugega. Ali pa kaj s človekom v komi ali takim ki se ne zaveda. Vprašanje je kaj je moralno, vendar bi bilo še najbolj moralno ga pustiti pri miru. Pri človeku v komi se počaka dokler je še kakšno upanje in se ga potem odklopi, da v miru umre (opozarjam da to odločitev človek sicer sliši, vendar nanjo ne zmore reagirati). Za človeka, ki se ne zaveda je lažje. Sicer ga lahko oskrbujejo svojci, vendar ga je prav pustiti umreti. Se komu zdi to neetično? Kaj pa hrana, ki gre zanj in bi lahko nahranila katerega povsem zdravega človeka, ki še ima celo življenje pred sabo. Je še zmeraj neetično? Hrane po svetu sicer ne zmanjkuje, vendar je dejstvo, da je revni ne dobijo. To bi se seveda lahko spremenilo. In kaj eden starček, ki so se mu deli možganov udrli, proti otroku? Bo pa ja otrok v prednosti, v kolikor ja starček že uradno za družbo mrtev. Ubiti ga je neetično, to vsekakor. Nevtralen sem pa tukaj do tega, da se ga pusti pri miru, da umre. Šibko telo bi sicer kmalu podleglo. Dajmo priložnost mladim in dol z oblastniki, ki z ničemer ne prispevalo in so gori le še zaradi dotoka denarja na svoj račun (pazljivi, mnogi so dobri in te ne gre ozmerjati).

IQ:

Rešitve prejšnje številke so... kot prvi izvod pred prenovo (pol leta nazaj) je bila rešitev da je potrebno dotok vode zmanjšati, oziroma kar najbolje zapreti pipo. Kot prva rešitev prenovljene izdaje pa je odgovor ne, ni prav.

Glede banje, je bistvo v tem, da tega testa ni pravilno rešila večina harvardskih študentov. Žal. Pomen je pa takšen. Mi vedno bolj povečujemo dotok vode, ki bi že pri sedanjem dotoku poplavila (količina izpustov toplogrednih plinov). Najmanjša posoda z velikim dotokom je plankton. Plankton pretvori ogromne količine CO2 in s tem močno zmanjša segrevanje ozračja. Srednja posoda s srednjim dotokom so gozdovi. Ti lahko hitro sprejmejo velike količine ogljikovega dioksida, vendar se hitro napolnijo in kar ne zmorejo več preprosto ne spravijo pod zemljo. Največja posoda v katero pa kaplja so oceani, kajti tja se shranjuje očiten presežek. To sicer ni pozitivno, vendar je vseeno dejavnik, ki zmanjšan koncentracijo v ozračju.
Na prenovljeno izdajo gre tako... lepo da nekateri "znajo prav švinglati" kakor pravijo učitelji, vendar je s tem tako... navada je železna srajca. Osebno vam lahko povem, da v življenju še nisem plonkal in tako vem, da sem vse kar sem naredil, naredil z lastno iznajdljivostjo. Kaj dobra ocena, ko pa kaj slučajno potrebuješ v resničnem življenju, pa onemiš. Nekateri so taki, da ne vidijo višjega smisla. Takšni ljudje pri prijateljskih igrah goljufajo, zato da bi zmagali. Cilj teh iger je, da se igrajo pošteno za krepitev prijateljstva in zaupanja. Goljufanje pač ni primerno zanje. Z drugo besedo, lahko nekdo pri 50-ih reče... splonkal sem si življenje. Tak prizor je žalosten, tako da če plonkate, se tega raje odvadite. Z začetka je sicer težko, vendar ko zvoziš sploh ni več problem. Vsaj nebi smel biti. Pa še živčen nisi več, če te bo učiteljica dobila, tako da se spomniš malce več snovi kot sicer.

Kako skuhaš živo žabo brez večjega napora?

Kaj je pravilno? Kozarec je na pol prazen ali kozarec je na pol poln, če veš da voda v njem sega točno do polovice?

Okoljski problemi:

Japonska je ena od držav, ki so se izognile kolapsu. Preden bi izgubili gozdove so sprejeli ukrepe, zaradi katerih je danes večina Japonske porasle z gozdom. Les ki ga več ne potrebujejo toliko zase, prodajajo državam v razvoju. So dokaz, da je za okolje potrebno skrbeti za zdravo ekonomijo in ne obratno.

Ozonska luknja se širi:

Radiacija sonca razbije molekulo kisika in dva delca ki nastaneta se priključita vsak svojo molekuli kisika. OO OO OO........OO O O OO.......OOO OOO. Tako nastane ozon. Proces, ki se pa zdaj odvija je nekoliko bolj zapleten. Gre za razgradnjo ozona in zamenjavo njegovih delov za tiste v freonu. Ena molekula freona lahko razbije celo goro ozona. Sicer se zato za kratek čas ohladi ozračje, vendar to ne pomaga prav dosti. Luknja povzroča raka in pobija bakterije. Še posebej nevarna za nižja bitja kot je plankton. Koristna je edino pri "hitri evoluciji" kjer v rekordnem času dobimo zaradi mutacij nova bitja, kar omogoča večjo prilagodljivost znotraj povečane smrtnosti. Ker so organizmi kot je človek izredno zapleteni, to zanje ne velja več.

Smog pobija:

 Megla v Londonu je že pobijala Londončane. Zadeve naj bi se zdaj že nekoliko umirile, vendar lahko čutim smog kadar se pozimi vzpenjam na domači breg, pa sploh nisem v bližini večjega mesta. Smoga je dovolj, da se vrsta metulja v Veliki Britaniji iz bele barva na črno. Tako lažje preživijo v temnejšem okolju.

Strupena velemesta:

Vemo da je to velika težava Kitajske. V želji po hitrem razvoju je zanemarila ukrepe za varovanje okolja in s tem dosegla, da imajo zdaj velemesta zrak, ki pobija če si mu izpostavljen. Kot na drugem planetu. Ljudje nosijo maske, veliko mrtvih in še več stvari, ki bi se jim lahko z nekaj denarja izognili jim zdaj požirajo milijone. Bilo predvideno tudi za Los Angeles, kajti onesnaževanje je tam neznosno. Na srečo se do zdaj to še ni zgodilo, kajti mesto je sprejelo kup varnostnih ukrepov, tista ki sta ga pa na nevarnost opozorila pa izpostavilo posmehu. Njima zahvaljujoč lahko dandanes tamkajšnji meščani dihajo brez mask.

Kisli dež:

Uničuje celotne gozdove, na cestah gume, v mestih spomenike in kisa jezera. Nastaja v oblakih iz tovarniških plinov. Je velika nadloga in lahko kot stalen pojav uniči celotno življenje v nekem okolju. Zaradi njega imamo v Sloveniji dolino znano kot Dolina smrti, saj tam nič ne raste ali kaj vidnega živi. Blizu je bila kar nekaj časa nazaj zgrajena tovarna in počasi je narava shirala. Žalostno.

 

Novi monsun:

Ker se kopno prej odziva se krepi predvsem zimski suhi monsun, ki nastopa prej kot običajno in povzroča dolgotrajne suše, ter zamakne prihod mokrega s padavinami. Ta bolj poplavlja kot običajno, saj veliko bolj topel sprejme veliko več vlage.

Lep pozdrav od,
DAbož5