Konec ozračja oz. 6°

Global mess:

Konec ozračja oz. 6°

Pozdravljeni ob šesti izdaji častnika Global mess. Spet imam internet. Sicer sem že do grla sit, da kar naprej nekaj prihaja, vendar bo ta verjetno stalnejši.

 

Zgodba:

Živel je svoboden človek. Imetja ni imel veliko, je pa od nekdaj želel imeti hišo. Tako se pripeti da začne iskati primeren prostor zanjo. Končno ga najde. To je bil hrib z živo skalo. Tako začne kopati temelje za svojo hišo. Pa se pripeti, da takrat zida hišo še neki bogati človek. On nič ne izbira ampak kakor hitro ugleda travnik pod hribom, da zgraditi veliko, lepo in razkošno hišo katere streho so nosili kar stebri. Kakor je hiša gotova povabi prijatelje in priredi veliko zabavo na čast otvoritve. Zabava traja ves teden kar zagleda svobodnega človeka kako gradi temelje v živo skalo. Čeprav ga jezik srbi, da je kar groza mu nič ne reče, le posmehuje se mu, ga obrekuje pred prijatelji in se zabava naprej. Svoboden človek pa tako zida pol leta kar končno izdolbe močne temelje. Zdaj začne hišo zidati in si pomaga kar s kamenjem, ki ga je izkopal pri gradnji, kar ga pa ni dovolj pa še nanosi na hrib. Tako mine še pol leta.

Kar hišo še pokrije pridrvijo oblaki in zgleda kot da bi se utrgalo nebo. Grmi in bliska ter lije na vse pretege, a svoboden človek se skrije v svojo hišo in čaka na konec nevihte. Medtem se bogatemu človeku godi čisto drugače. Njegovo hišo maje veter in ruši voda, ki priteka iz vseh smeri. Kmalu mu sega že do vratu kar nekaj časa še zdrži, potem se mu pa strop zruši na glavo. Po nekaj dneh se oblaki razkadijo in veter pojenja. Nebo se spet zbistri, kar svobodni človek stopi na plano in ugleda novi dan.

 

Zgodba govori o dveh ljudeh. Eden je človek, ki sicer nima veliko, vendar se lahko odloča in na drugi strani prav toliko samovoljen človek, ki pa ima za nameček še nekaj pod palcem. Človek ki je reven pozna stiske sveta in si zato zgradi hišo na močnih temeljih, medtem ko bogatašu v življenju še ni ničesar manjkalo in tako sploh ne gradi temeljev. Potem pride nevihta in uniči dom bogataša, medtem ko se svoboden človek umakne v zavetje, ki ga je skrbno gradil vse leto. Na koncu preživi in obdrži dom. Koliko je cenjena risba, ki nastaja nekaj minut in koliko risba ki nastaja nekaj ur? Kaj pa risba ki nastaja nekaj dni, proti nekaj minutni? Večina ljudi razume, da je za nek dosežek potrebno vložiti nekaj časa in volje oz. truda. Kako pogosto pri zgodovini najdemo podatek, da je manjša kultura porazila večjo, ki je imela v sistemu polno navidezno nepomembnih značilnosti. Današnja "moderna" filozofija teži, da je neko delo boljše v kolikor je opravljeno bistveno hitreje. Pa je to res? Mogoče to velja če delaš v večji skupini ljudi ali strojev in tako izredno pospešiš nastanek in ne zanemariš kvalitete, vendar en sam človek zelo težko nadomesti toliko ljudi. Posledica je na pol opravljeno delo. Če dam primer smo dobili v šoli glino, rekel pa nam je da bomo z delali pet ur. Pozabil nam je omeniti dejstvo, da se glina, če je ne oblikuješ posuši in tako lahko delamo največ dve uri. Kaj je nastalo? Izdelki ki so bili narejeni nepremišljeno, v naglici ali pa so bili narejeni napol. Niso imeli nekega jasnega namena.

 

Današnji šolski sistem pričakuje nekaj kar spodbija. Pol dneva si v šoli kjer naj bi izpolnil pričakovane rezultate, ostanek dneva pa naj bi posvetil učenju za šolo in obenem še zdravo športno živel, ohranjal stike in se izobraževal tudi na drugih področjih, si širil obzorja in si pri tem našel čas za zabavo in sprostitev, vse to da bi na koncu delal manj. Halo? Se še komu zdi da tukaj nekaj ne štima? Človek ki več zna pa manj dela? Norim ni treba delati, učenim pa naložijo goro listin, znajdi se. Nekaj teh stvari bi se dalo brez problema kombinirati, brez da bi zanemaril šolo vendar nastane na koncu pravi mali kaos. In kot drugo se dandanes vse preveč poudarja veliko dobička po kar najkrajši poti, kar je pa značilna pot pri sleparjenju. Pa bo slepar naredil delo kakor je treba? Če pojasnim, vsak negativni pristop na težavo kot je klofuta, zmerljivka, kraja, zavojevanje... resda zadevo olajša in je v skrajnih razmerah, ko manjka pregleda nad situacijo nujen, vendar v vsakem drugem primero zaleže za zelo kratek čas in prinese cel kup posledic. Tako dejanje vodi še v več takšnih dejanj. Medtem so pozitivni postopki mnogo daljši vendar spet včasih nujno potrebni in dajejo v vseh primerih kjer negativen ukrep ni nujen veliko kvalitetnejše rezultate. Tako bi se moralo spremeniti predvsem mišljenje ljudi, da je car tisti, ki največ zasluži. Če ljudje na delo gledajo s ponosom ga boš s ponosom opravljal.

 

Dandanes se večina ljudi šola za zdravnike in podobne poklice ne zato ker bi jih veselili, (včasih te poklice celo ne marajo in kaj je hujšega od zagrenjenega zdravnika, ko nimaš pojma kaj delajo s teboj) ampak zato ker so plače na splošno višje. In kakšna splošna miselnost glede šole? Plonkci oz. švingelci, piflanje (delno), prepisovanje... vse to zanemari dejstvo, da smo šli na šolo za to da se nekaj naučimo in ne za to da prešvinglamo 13 let življenja. Potem je bolje ostati doma in si pogledati kak poučen film ali prebrati dobro knjigo. Potemtakem tisti ki se trudi ve zakaj se je trudil in da je trud njegov. Znal bo ceniti življenje in ga ko pride čas užival v vsej njegovi polnosti. Seveda če mu bo družba toliko naklonjena. Ker tako ne kaže bi bilo prav popraviti kjer je polomljeno in odsekati kar je gnilo. Družba je izredno zapleten organizem in vemo kako se počutimo ko zbolimo. Na zdravje in bek z rakom.

IQ:

Rešitve prejšnje številke so... za prvi test je logična rešitev svet in za drugo je da nakupite cel kup živine da bi povečali prihodek.

Svet je rešitev preprosto taka ker ti še tolikšna vsota ne pomaga če nimaš sveta oz. nimaš doma in si v tem primeru mrtev. Druga je takšna zato ker preveč živine uniči travnik in tako bi prvo leto kasiral velike zneske, naslednje pa bi bil travnik čisto uničen. Tukaj je težava tudi pri ribičih. Prav tako je zoprno, če en pastir kupi nekaj glav živine in ga ostali poskušajo dohiteti ter dokupijo živino na skupnem pašniku. Ta bi še lahko prenašal nekaj živali več vendar ob tem navalu propade.

Zakaj je nesmiselno kaditi cigarete, jemati drogo ali delat karkoli drugega kar poškoduje tvoje telo?

Okoljski problemi:

El niῆo:

Anomalija. Povzroča suše in poplave, smrtonosna za nižje razvita bitja (plankton). Dež nastane nad območjem izhlapevanja zaradi nizkega zračnega pritiska. Pojavlja na 3-7 let, v prihodnosti morda stalen pojav. Če na kratko povzamem. Ponavadi voda nad oceanom izhlapi in jo odpihne kjer jo pač pričakujejo. Pri El niῆu gre za to da nastane dež kar po izhlapevanju in tako nastane tam kjer naj bi bila suša, moča in kjer naj bi bila moča, suša kar je katastrofa za specializirane ekosisteme.

 

Doba superorkanov:

Za nekaj stopinj toplejša zemlja lahko gosti superorkane, z drugo besedo, orkane kakršne svet že ni videl milijone in milijone let. Prav tako bi postali povsem običajen pojav v J Ameriki, Evropi in mogoče še kje npr. Afriki.

 

Monsun postane strahovito nepredvidljiv:

Zaradi nepredvidljivega segrevanja kopnega bo monsun teko napovedati po količini (nalivi ali poplave). Predvsem bi prevladoval sušni vendar bi bila oba veliko bolj v kontrastu.

 Ko nebo zagori:

Najhujši možni scenarij, predviden za 6°C. Hidrometan se nahaja ob obalah našega planeta. Ohranja ga zelo nestabilna vodna kletka, ki jo vzdržujeta hlad in pritisk. Če se morja segrejejo lahko hidrometan bruhne na površje. Praviloma se vžge v stiku z zrakom vendar bi se v večjih količinah lahko nabral v atmosferi. Že iskrica bi bila dovolj da bi se vžgal, pokuril ves kisik in pobil vse kar bi bilo pod njim na zemlji. Vzrok smrti... zadušitev.

Lep pozdrav od,

DAbož5

Iz danes na jutri. Ozračje

Global mess:

Iz danes na jutri. Ozračje

Pozdravljeni v peti izdaji časopisa Global mess. Med tem časom ko je izhajal časopis sva se z učiteljico pogovarjala o zapletenosti in okornosti politike. Menim da ima njeno mnenje kar nekaj teže, vendar se nisem strinjal, da se ne da nič storiti. Če ti ta sistem ni všeč lahko vedno poiščeš boljšega ali pa če je le možno ustvariš svojega. Ne gre sedeti križem rok. Navedel bom preprost primer.

V Angliji se vsako leto dogajajo na nogometnih tekmah razbijalski pohodi in podobne traparije. Ker je imela policija počasi tega že dovolj, je začela iskati rešitev v psihologiji. Rešitev ki se ji je ponudila, je bila sledeča. Namesto da policiste zgrnemo skupaj tako, da predstavljajo znatno nevarnost za razbijače, jih primerno razvrstimo med množico in aretirajmo samo tiste, ki delajo nered. To so res storili in tako so dosegli, da so se policisti svobodno premikali po množici, brez da bi se ta posebej zmenila zanje. In rezultat? Z anketo so povpraševali ljudi, koliko ljudi mislijo, da so prejeli zaradi povzročanja nemirov. Možni odgovori so bili 10, 100 ali 1000. Seveda je največ ljudi reklo 100 in 1000. Kako so bili presenečeni, ko so izvedeli, da je bilo priprtih le 10 ljudi. Kot vidite ni potrebno imeti občutne večine, saj lahko le nekaj posameznikov stvari povsem spremeni oz. obrne na glavo. Seveda so politiki po izobrazbi v prednosti, vendar sem prepričan, da bi nekaj izobražencev lahko za sabo potegnilo val sprememb, ki se mu še tako okorna politika nebi mogla postaviti po robu.

 

Zgodba:

Nekoč je živela gospa, ki je zelo verovala v boga. Vsako nedeljo je, če je le mogla hodila k maši in živela po svetih načelih. Beraču ni odtegnila kovanca in popotniku ne strehe nad glavo.

Nekega dne pa je prišla nad njihovo dolino nevihta. Lilo je kot iz škafa in kmalu je začelo poplavljati. Dolina ni prepuščala vode, tako da se je gladina vode vztrajno dvigovala. Ljudje so bežali, ostala je le gospa. Klicali so jo, vendar je ostala doma. Prišli so tudi reševalci, ki so slišali zanjo in ji iz čolna pravili: "Skočite v čoln, voda narašča in kmalu bo poplavila vašo hišo!" A gospa se jim je le posmehnila: "Vse življenje sem bila dobra, Gospod me bo rešil."

Reševalci so odšli, kar pa voda še vedno lije. Tako je poplavila hišo in gospa je z zadnjimi močmi priplavala do cerkve, ki je bila na griču. Voda je že dosegla vrh griča kar reševalci ponovno priveslajo in jo pozivajo naj se reši z njimi. Pa jim odvrne, da jo bo bog rešil.

Reševalci so spet obupali in odveslali, kar voda začne zalivati cerkev. Gospa pa gre na vrh zvonika čakati čudež svojega boga. Čaka in čaka, kar jo voda že dosega in reševalci že tretjič pridejo ponjo in jo pozivajo: "Rešite si vendar življenje! Voda bo kmalu poplavila zvonik in vi boste skupaj z njim potonili!" Gospa pa jim odvrne: "Ne skrbite zame, kajti v življenju z dejanjem nisem užalila boga svojega gospoda. Boste videli da me bo rešil." Reševalci pa zmajajo z glavo in ko le vidijo da se borijo že za lastna življenja le odrinejo.

Voda narašča in preseže višino zvonika. Nekaj časa ženica še plava in nato potone. Kar potone pride pred nebeška vrata in tam vidi Gospoda. Pa ga pobara: "Zakaj me nisi rešil? Vse življenje sem ti zvesto služila in izpolnjevala tvojo postavo pa me nisi mogel rešiti?" Ta ji pa odgovori: "Kaj mi praviš. Trikrat sem ti poslal pomoč, pa si jo zavrnila."

Večkrat imamo stvari pred nosom, pa jih ne vidimo. Preprosto pričakujemo nekaj drugega. Ali jih imamo tudi zdaj? Preverite če ste pri čem v godlji, pa preprosto čakate na čudež. Če ne, je vse vredu, če pa, čim hitreje premislite kakšne možnosti imate in kakšne lahko imate v bližnji prihodnosti. Obstaja teorija da so možgani toliko pametni, da ko stopite v sobo preverijo vse možne poti čeznjo, vključno s tisto okoli Jupitra. Vsekakor preverijo vse tiste, ki te pripeljejo skoznjo, tako da verjetno že veste kaj je rešitev, vendar si je nočete priznati. Večkrat pomaga če izgovorite stvar na glas. Tako jo jasno postavite kot možnost in jo ozavestite. Ko sem hotel iti gledati 3D Avatarja nisem imel pojma kako priti do Celja. Sem razmišljal, da bi koga od domačih pregovoril, da bi me pelje vendar je bila to le bežna misel. Ko sem pa težavo povedal veliko starejšemu prijatelju je ta predlagal naj gre družina v shoping v Celje, medtem ko bom jaz gledal film. In tako je misel postala realnost in še zdaj sem hvaležen, da sem ga šel gledati. Kot primer je tudi kaj vam brani, da punci ki jo skrivaj ljubite poveste to tudi naglas. Več kot ne, vam tako ne more reči (seveda odvisno od načina, s katerim ste postavili vprašanje), obstajajo pa tudi taki, ki jih to spodbudi in vse skupaj vzamejo kot izziv. Če ji tega ne rečete, nikoli ne boste vedeli pri čem ste. Seveda je logično če ji tega ne poveste, če je že zaljubljena v fanta, ki je vsaj toliko tudi vanjo, vendar kaj potem sploh izgubljate čas z njo? Gotovo je če se ozrete tam še kakšna mogoče celo lepša, pa je prej niste opazili zaradi ljubezenske omotice (seveda poenostavljam, vendar to drži za večino primerov). Če ste pa neodločeni in čakate da vas bo katera sama povabila ali kaj podobnega se boste pač morali malo načakati.

IQ:

Rešitve prejšnje številke so... za prvi test je, da jo daš v mlačno vodo in jo nato segreješ dokler ni kuhana. Kot druga rešitev je odvisna od tega če ste optimist ali pesimist. Optimist ga bo videl na pol polnega in pesimist na pol praznega.

 

Torej. Če žabo damo v vrelo vodo bo takoj skočila ven, saj bo zaznala nevarnost. Če pa jo počasi grejemo se bo žaba prilagajala in prilagajala, dokler ne bo popustila in se skuhala ali pa jo bo kdo rešil. Enako se dogaja z nami ljudmi. Vplivi na okolje se izražajo večinoma v stoletjih ter tisočletjih in šele v zadnjem času v desetletjih. Tako se le še najstarejši spomnijo kako hude so bile slovenske zime ali kako so bili vrhovi gorstev v Montani pobeljeni. Zaradi tega marsikdo obsedi in gleda, kako mu življenje drvi v prepad. Ljudi lahko celo večnost prigovarjaš, da je področje potresno, vendar bodo utrdili hišo šele, ko bodo potres občutili na lastni koži za kar pa velja, da po toči zvoniti je prepozno. Če dam še bolj očiten primer. Včasih so mislili, da lahko orkani na Atlantiku nastanejo samo v S Ameriki, kajti le tam so zagotovljeni vsi pogoji. Vstopamo v dobo superorkanov, ampak ta izraz je bil do nedavnega omejen le na S Ameriko. Se je pa zgodilo, da je orkan Catarina začel nastajati na južni poluti. Vremenarji so videli kaj nastaja, vendar si niso upali priznati, da je kaj takega sploh mogoče, tako da so izdali poziv za evakuacijo šele ko je ta dosegel obalo. Pomrl je kupček ljudi, ki bi se ob pravočasnem opozorilu uspeli umakniti v celino. Prav tako se nekateri ljudje tudi ko je opozorilo za orkan prišlo niso umaknili, saj so mislili, da kaj takega preprosto ni mogoče.

Glede optimista in pesimista je pa stvar takšna, da je najbolje če nisi ne optimist ne pesimist, ampak si nekaj vmes ali pa imaš le kanček optimizma. Zakaj? Optimisti so po naravi zaradi svojega pozitivnega gledanja na svet bolj zdravi, vendar bo prevelik optimist naredil napako in zanemaril problem, pa naj bo še tako velik. Tako mu optimizem ne bo prav nič pomagal, saj bo morda zaradi njega umrl in mogoče še kdo z njim (skrajnejši primer). Pesimisti so po drugi strani občutno bolj izpostavljeni boleznim in depresijam. Težavna situacija jih kljub preglednosti ohromi in zato verjetneje umrejo, medtem ko se ostali rešijo. Pesimisti so tudi bolj izpostavljeni samomoru in godrnjanju. Zato je dobro biti ravno primeren optimist. Drugače povedano… optimist s pametjo.

Kaj je pomembnejše za vas?   10⁹⁹⁹⁹⁹ evrov (zelooo veliko denarja) ali svet?

Ste pastir in živinoreja očitno uspeva. Kaj je najslabše kar lahko naredite?

Okoljski problemi:

Žal mi je, da ne morem pisariti o reševanju problemov vendar je potrebno prvo opredeliti kateri sploh so oz. kakšne so njihove posledice. Do takrat pa le pogumno naprej kajti prepričan sem, da že sami veste nekaj osnovnih. Med drugimi je nemoralno odvreči plastenko na tla namesto v koš. Nekje je potrebno začeti kajne?

Novodobni orkani:

So mogočnejši kot katerikoli v zadnjem tisočletju. Pravo opustošenje je povzročila Katarina. Sicer se ni razdivjala nad mestom, vendar so zaradi nje popustili nasipi in New Orlands se je znašel pod vodo. Prav tako je povzročil kar nekaj škode prvi orkan v J Ameriki, Catarina. Prvi orkan v Evropi je znan pod imenom Vince in sicer ni dosegel obale, je pa bil zelo blizu. Tako bi lahko v prihodnje doživljali zaradi povečanja temperatur orkane tudi v Evropi. 

 

  

Vročinski valovi:

Slavno leto 2003. Umrlo je 30.000 Evropejcev, najhuje je bilo v Parizu. Samo 10.000 Parižanov je bilo rešenih pred vročinsko kapjo. Zmanjkalo je prostora za mrtve, večina jih je pa bila prerevnih, da bi krila pogrebne stroške. Umrlo je tudi nekaj alpinistov, saj je glavno vezivo v gorah permafrost, ki pa je zmrznjen kot zelo močno vezivo. Ko se je odmrznil, so se rušili celi vrhovi gora. Človek praviloma umre pri telesni temperaturi 41°C. Če se njegova sredica toliko segreje mora piti veliko hladnih napitkov. Reši ga lahko že nekaj ur hladu. Pri vročinski kapi ga lahko reši le takojšen prevoz v bolnico V majhnih mestnih stanovanjih Pariza se temperatura ni spustila niti ponoči in še posebej starejši manj odporni ljudje, so drug za drugim umirali.

Vreme se izkrivi:

Ta del že opisuje prihodnost. Po vsem svetu se začenja spreminjati vreme, ki postane nepredvidljivo in ekstremnejše. Ozračje sicer postane bolj vlažno vendar je pogosta suša. Kadar dež le pride, pride v silovitih nalivih. Približno tako, kot dandanes poznamo čas za katerega rečemo, da puščava ozeleni. Taka neurja pa ne dopuščajo kmetovanja, saj odplaknejo rodovitno prst in tako ostanejo le skale.

 

Afrika se razpolovi:

Večina simulacij za podnebje prihodnosti je pokazala, da bi razmere za Afriko dramatično spremenile. Sever bi imel priložnost spet ozeleneti, čeprav bi dež prihajal v neurjih. Sahara skriva pod peskom mnoga presenečenja, med drugimi enega nekdaj večjih pritokov Nila. Prav tako se tam nahajajo jamske poslikave živali kot so sloni, žirafe in antilope. O njih dandanes tam ni sledu. Pod drugi strani naj bi se jug popolnoma osušil. J delu črne celine bi zavladala suša, lakota in žeja. Ljudje bi množično umirali, kar bi jih pa imelo srečo, bi se pa preselilo v že tako prenaseljene države, ki bi takrat imele poleg poplave podnebnih beguncev še cel kup svojih težav. Sicer ni stvar 100% vendar je odstotek verjetnosti dovolj visok, da bi se dalo opozorila jemati zelo resno.

Lep pozdrav od,

DAbož5